Podrobnosti vrste

Žvepleni lepoluknjičar

Laetiporus sulphureus

Pogojno užitna
Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

Fotografija: Björn S... · CC BY-SA 2.0 · Vir fotografije · Licenca

Opis

Vpadljivi žvepleno rumeni do oranžni pahljačasti konzolni trosnjaki, navadno v velikih prekrivajočih se skupinah.

Prepoznavne značilnosti

Spodnja stran ima drobne rumene pore; mlado meso je mehko in sočno, staro postane drobljivo in žilavo.

Ključ za prepoznavanje

Za določitev preveri celoten trosnjak. Vpadljivi žvepleno rumeni do oranžni pahljačasti konzolni trosnjaki, navadno v velikih prekrivajočih se skupinah. Spodnja stran ima drobne rumene pore; mlado meso je mehko in sočno, staro postane drobljivo in žilavo. Značilno rastišče: Na živih ali mrtvih listavcih, zlasti hrastih, vrbah, sadnem drevju in kostanju.

Podrobni prepoznavni znaki

Klobuk
Posamezni konzolasti klobuki so približno 10–30 cm ali več, 1–5 cm debeli, rumeni do oranžni in pogosto zraščeni v večnadstropne skupine.
Trosovnica
Spodnja stran je rumena in luknjičasta; cevke so kratke, približno 2–5 mm.
Bet
Pravi bet navadno manjka; trosnjaki so bočno priraščeni na les.
Meso
Mlado belo do rumenkasto, sočno in mehko; staro trdo in lomljivo.
Vonj
Nevpadljiv.
Trosni odtis
Belkast.

Habitat

Na živih ali mrtvih listavcih, zlasti hrastih, vrbah, sadnem drevju in kostanju.

Obdobje rasti

maj, junij, julij, avgust, september, oktober

Ekologija

Način prehranjevanja
Saprofitska
Gostiteljska drevesa
Hrast (Quercus), Kostanj (Castanea)
Podlaga
Živ les, Odmrli les
Opombe
Raste na živem in odmrlem lesu, zlasti listavcev; pogosto na sadnem drevju.

Kako jo ločiti od podobnih vrst

Primerjaj predvsem z naslednjimi podobnimi vrstami: Laetiporus montanus, Meripilus giganteus. Pri določitvi preveri kombinacijo oblike in barve klobuka, trosovnice, beta, sprememb mesa ter rastišča. Posamezen znak ali fotografija nista dovolj; če se ključni znaki ne ujemajo z opisom, najdbe ne obravnavaj kot potrjene.

Podobne vrste

  • Laetiporus montanus

    Zelo sorodna vrsta, povezana predvsem z iglavci; za zanesljivo ločitev je pomemben substrat.

  • Črneča velezraščenka (Meripilus giganteus)

    Je sivorjav do rjav, ne žvepleno rumen, in ob poškodbi izrazito črni.

Viri za razširjeni opis